I.4.9. Varstvo otrok med predavanji

Bodoči prvošolci pridejo na 5 spoznavnih srečanj, kjer se v skupini posvetijo izbranim dejavnostim, ki jih pripravita dva učitelja. Specialne pedagoginje se dejavno vključujemo v aktivnosti in ob tem opazujemo otroke, ki kažejo posebnosti. Po vsakem srečanju delimo svoja opažanja še z vodjo vpisa. O otrocih, ki prihajajo iz našega vrtca, si na sestanku izmenjamo informacije z vzgojiteljicami. Od januarja do marca opravljamo intervjuje z otroki, ki imajo posebnosti, in se pogovorimo s starši.

Srečanja so v dveh skupinah otrok, vpisanih za v bodoči 1. razred. Srečanja oz. igralne urice otrok so v času, ko imajo njihovi starši predavanje. Gre za pet srečanj, enkrat mesečno v času od oktobra do februarja. V vsaki skupini otrok je učitelj, ki dejavnosti vodi, njegov pomočnik, zraven pa še specialni pedagogi, ki otroke še natančneje opazujejo.

Naloge spec. pedagoga:

• opazovanje vseh srečanj, med srečanji se tudi zamenjamo, tako da imamo vse pregled v obeh skupinah,
• diagnosticiranje morebitnih težav v funkcioniranju otrok glede na stopnjo razvoja otrok na vseh področjih (telesno področje, socialno, emocionalno, kognitivno, področje govora in jezika).
• Zapis opažanj in poročanje o opažanjih Marini Nuvak vodji (vpisni službi).
• Sodelovanje na vseh sestankih glede bodočih prvošolcev, vse od srečanja v vrtcu z vzgojiteljicami (ki poročajo o otrocih iz vrtca, ki pridejo v 1. r.) do večih srečanj (ki so pred in po opravljenih intervjujih z bodočimi prvošolci in starši).

Material: tabela v Excelu z vsemi podatki otrok, družini in dodanimi zapisi iz srečanj

Dejavnosti so organizirane za dve skupini otrok, ki bodo naslednje leto začeli obiskovati prvi razred. Igralne urice potekajo vzporedno s predavanji, namenjenimi staršem. Otroci se v okviru teh srečanj srečujejo petkrat, enkrat na mesec, v obdobju od oktobra do februarja. Vsako skupino vodi učitelj, ki skrbi za izvedbo aktivnosti, pri tem pa mu pomaga pomočnik. Poleg tega smo prisotni tudi specialni pedagogi, ki še podrobneje spremljamo in opazujemo otroke med dejavnostmi.

Naše naloge (specialnega pedagoga)

1. Opazovanje otrok na srečanjih

• Kot specialni pedagogi moramo natančno spremljati in opazovati otroke na vseh srečanjih.
• Med srečanji se izvajajo rotacije, kjer zagotavljamo pregleden vpogled v obeh skupinah, kar omogoča celovito oceno napredka

2. Diagnosticiranje morebitnih težav v funkcionalnem razvoju otrok

• Opazujemo in spremljamo morebitne težave v različnih področjih razvoja otrok, in sicer:
  • Telesni razvoj – opazovanje otrokove motorike in telesnih spretnosti.
  • Socialni razvoj – spremljanje otrokove sposobnosti za socialno interakcijo in vodenje odnosov z vrstniki.
  • Emocionalni razvoj – ocenjevanje otrokove sposobnosti obvladovanja čustev in izražanja čustvenih stanj.
  • Kognitivni razvoj – spremljanje intelektualnih sposobnosti, kot so reševanje problemov, pomnjenje in zmožnost logičnega mišljenja.
  • Govorni in jezikovni razvoj – ocena otrokove sposobnosti razumevanja in izražanja govora in jezika ter njihovih komunikacijskih spretnosti.

3. Zapis opažanj in poročanje

• Redno poročanje o opažanjih vodji, Marini Nuvak, ki bo zagotovila nadaljnje usklajevanje z vpisno službo in  v povezavi z drugimi strokovnjaki.

4. Sodelovanje na sestankih v zvezi z bodočimi prvošolci

• Kot specialni pedagogi sodelujemo na vseh sestankih in srečanjih, ki so povezani z vključevanjem bodočih prvošolcev.
• Sodelujemo na večih srečanjih, ki potekajo pred in po izvedbi intervjujev z bodočimi prvošolci in njihovimi starši, kjer pridobivamo celovite informacije o otrokovih potrebah in pripravi na šolsko okolje.

5. Pomoč pri ustvarjanju individualiziranih pristopov

• Na podlagi opažanj in diagnostičnih postopkov smo specialni pedagogi odgovorni za pomoč pri oblikovanju individualiziranih pristopov in programov, prilagojenih potrebam posameznih otrok.
• Skupaj z učitelji, vzgojitelji in starši razvijamo strategije, ki bodo omogočile optimalni razvoj otroka.

6. Spremljanje otrokovega napredka

• Redno spremljanje napredka otrok glede na cilje, postavljene ob začetku šolskega leta.

Občasno ocenjevanje napredka otrok in prilagoditev strategij, če je to potrebno, da zagotovimo, da vsak otrok napreduje v skladu s svojimi sposobnostmi. (Verica Godjoska, 15.1.2025)