II.2.6. Komisija za usmerjanje

Specialni pedagogi hospitiramo v razredih in v soglasju s starši pri otroku na individualnih srečanjih odkrivamo, za kakšne vrste učnih ali drugih težav gre. V kolikor po rednih obravnavah, ki trajajo vsaj šest mesecev, težave pri otroku vztrajajo in smo kljub zunanji obravnavi soglasni, da otrok potrebuje usmeritev, pripravimo vlogo za usmerjanje. Poročilo z vsemi prilogami zahteva skrben pregled otroka in njegovih izdelkov, več pogovorov s starši, razrednim aktivom učiteljev ter celovit povzetek opažanj vseh področij učenja in delovanja.

Vse se začne s tem, ko razrednik opazi določenega učenca v razredu, ki v nečem izstopa, mu nekaj ne gre, ima pri določeni veščini ali na določenem področju težave. Razrednik to pove enemu spec. pedagogu na šoli (ponavadi tistemu, ki že sodeluje s tem razredom, v kolikor je v razredu že kakšen učenec z odločbo), vodja aktiva OPP vodi evidenco vseh omenjenih učencev in jih porazdeli med specialne pedagoge na šoli.

Pred samim usmerjanjem in pridobitvijo odločbe, kar je zadnja 5- stopnja po uradnem vodilnem protokolu zavoda za šolstvo (5- stopenjski model – Kontinuum pomoči učencem z učnimi težavami) , je potrebno odkljukati prve tri stopnje v šoli (pomoč s strani razrednika, učiteljev v okviru razreda, pomoč med odmori, po pouku, pred poukom, pomoč sošolcev, medvsrtniška pomoč, vključitev spec. pedagoga, hospitiranje, obravnave izven razreda, prilagoditve, vse se zapisuje, vodi po datumih in se pripravi dokument IDDP) in 4. stopnjo, ko se starše napoti k zunanjemu strokovnjaku (spec. pedagogu, psihologu, tudi pedopsihiatru – odvisno od specifik otroka). Če zunanji strokovnjak prav tako kot mi na šoli odloči, da je usmerjanje učenca na mestu, se spiše vsa dokumentacija za v namene pridobitve odločbe.

Material: Vsaka specialna pedagoginja ima več primerov spisane kompletne dokumentacije v namene usmerjanja (za različne primanjkljaje in razrede).

*Podrobno opisan protokol:

Koncept dela: »UČNE TEŽAVE V OSNOVNI ŠOLI« Koraki pomoči učencem z učnimi težavami so opredeljeni v dokumentu Koncept dela: »Učne težave v osnovni šoli«, ki ga je sprejel Strokovni svet RS za splošno izobraževanje, dne 11. 10. 2007. Kontinuum pomoči učencem z učnimi težavami opredeljuje pet osnovnih stopenj pomoči, saj se učne težave (UT) razvrščajo od enostavnih do zapletenih in lažjih do težjih oblik. Za učence, ki so vključeni v določeno stopnjo pomoči, je potrebno oblikovati zapis pomoči v obliki »Izvirnega delovnega projekta pomoči (IDPP)«. Ta se nanaša na opredelitev težav učenca, na oblike in metode poučevanja, potrebne prilagoditve za učenca, izvajalce pomoči, način ugotavljanja učenčevega napredka in cilje, ki naj bi jih učenec dosegel ob koncu šolskega leta. IDPP zahteva soustvarjanje vseh udeležencev v procesu poučevanja, vanj pa je potrebno že od začetka in na vseh stopnjah pomoči vključiti tudi starše učenca, saj imajo posamezniki pri učenju bistveno večje težave kot vrstniki.

ZAPOREDJE KORAKOV PRI DELU Z UČENCI Z UČNIMI TEŽAVAMI

1. Zaznavanje - prepoznavanje učnih težav Poteka na osnovi opažanj o učenčevem delu/pogovorov učiteljev, staršev, drugih strokovnih delavcev z izmenjavo informacij s svetovalno službo, ki z uporabo različnih pripomočkov ugotavlja možno prisotnost učnih težav oz. učenčevo specifiko.

2. Opis učnih težav Učitelj - razrednik opiše učne težave na osnovi spremljanja učenčevega odzivanja, uspešnosti, napredovanja, zbiranja dokazov znanja. Vključi naslednja področja: motorika, grafomotorika, stanje čutil, zaznavanje (slušno in vidno), orientacija, govor in jezik, šolska znanja (branje, pisanje, računanje), motivacija, miselni procesi, pomnjenje, pozornost, čustveno-socialne spretnosti, močna in šibka področja.

5-stopenjski model pomoči učencem z učnimi težavami vključuje:

1. Pomoč učitelja pri pouku, dopolnilnem pouku, v okviru podaljšanega bivanja (PB) in varstva: Učitelj je navadno prvi, ki odkrije učne težave. Na tej stopnji pomaga učencu pri delu v razredu in dopolnilnem pouku. Učencu v nižjih razredih pomaga tudi učitelj v podaljšanem bivanju (PB). Njegova naloga je, da individualizira oz. diferencira naloge, pripomočke in učne zahteve pri pouku, prilagodi način pridobivanja, preverjanja in ocenjevanja znanja, upošteva časovne prilagoditve ter se po potrebi posvetuje s šolsko svetovalno službo (ŠSD). Oblike pomoči se sproti ustrezno načrtujejo, beležijo in tekoče vrednotijo.

2. Pomoč šolske svetovalne službe in/ali mobilne specialno-pedagoške službe Če pri učencu kljub pomoči učitelja/učiteljev in omogočenih prilagoditev (naštete pri točki 1) ni napredka, se v projekt pomoči vključi šolska svetovalna služba (ŠSD). Ta opravi pogovor z učencem, učitelji in starši ter dopolni oceno učenčevega funkcioniranja, opredeli šibka/močna področja in poskuša odkriti vrsto oz. vzroke učnih težav. Na tej stopnji pomoči se za učenca ustvari osebna mapa, dokument, v katerega se vloži IDPP, pisna poročila učiteljev o specifiki/delu učenca, pridobi se pisno soglasje staršev.

3. Individualna in skupinska pomoč (ISP) Kadar se učne težave kljub pomoči pri pouku, dopolnilnem pouku, pri podaljšanem bivanju ter pri občasni pomoči svetovalne službe nadaljujejo, se učenca vključi v individualno in skupinsko učno pomoč (ISP). Na tej stopnji pomoči se izvajalec znova poglobi v učenčeve težave/močna področja in sproti načrtuje delo s potrebnimi prilagoditvami. Učenčev napredek je potrebno tekoče spremljati in ga vrednotiti. V tej fazi se že lahko opravijo dodatni diagnostični pregledi (da se pridobi diagnoza) z vključitvijo ustrezne zunanje strokovne ustanove (psiholog, klinični psiholog, pedopsihiater, psihoterapevt, logoped, zdravnik …).

4. Mnenje in pomoč zunanje strokovne ustanove Če kljub pomoči na vseh treh stopnjah pomoči učenec ne napreduje, šola zaprosi za dodatno strokovno mnenje zunanjo ustanovo (svetovalni center, zdravstvena služba, služba za otroško in mladostniško psihiatrijo..). Zunanja ustanova svetuje, poda smernice staršem, učiteljem oz. šolski svetovalni službi glede oblik in metod pri delu z učencem. Predstavi pa tudi možnost za postopek usmerjanja. OPOMBA: Ob zaključku vsake stopnje se izvede: – evalvacija učenčevega napredka in evalvacija učinkovitosti učne pomoči.

5. POSTOPEK USMERJANJA - PU Če je strokovno mnenje zunanje ustanove in šole takšno, da učenec z izrazitejšimi specifičnimi učnimi težavami potrebuje več prilagoditev in pomoči, šola staršem predlaga izvedbo postopka usmerjanja oz. ureditev DSP (dodatne strokovne pomoči in program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo). To pomeni, da učenec potrebuje še več pomoči in prilagoditev, kot jih je imel do sedaj. Postopek usmerjanja navadno sprožijo starši v sodelovanju s šolo (ali obratno) in izpolnijo obrazec »Zahteva za začetek postopka usmerjanja«. Dodajo se zahtevane priloge, kar se posreduje na Zavod RS za šolstvo. Odločba določa število ur dodatne strokovne pomoči (DSP), vrsto izvajalca, prilagoditve in usmerjenost v eno izmed skupin otrok s posebnimi potrebami.

Kot komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami smo odgovorni za celosten proces pomoči učencem, ki se soočajo z učnimi, vedenjskimi, socialnimi in čustvenimi težavami. Postopek najpogosteje začne razrednik, ki opazi, da ima učenec težave na določenem področju, bodisi z učenjem, bodisi z določenimi veščinami, kar vpliva na njegovo šolsko in/ali socialno uspešnost. Razrednik obvešča o otroku ali specialnega pedagoga, ki že sodeluje s tem razredom ali s šolo, ali pa vodjo aktiva OPP. Postopek usmerjanja je sestavljen iz več stopenj (5), po navadi se začne s pomočjo, ki jo učenci prejmejo v razredu (1. pomoč učitelja pri pouku, v okviru podaljšanega bivanja in varstva), nato sledi druga stopnja (pomoč šolske svetovalne službe, oz. pri nas aktiv OPP), tretja stopnja je individualna ali skupinska pomoč, na četrti stopnji se obrnemo za mnenje in pomoč zunanje strokovne ustanove. Ko ugotovimo, in se pokaže, da štiri predhodne stopnje pomoči niso bile zadostne, preidemo na peto stopnjo, kjer se začne postopek usmerjanja in pridobivanja odločbe. Takrat pripravljamo celovite dokumentacije za pridobitev odločbe in strokovnega mnenja, iz katerega sledijo ure dodatne strokovne pomoči. S pridobljenimi urami za PP (premagovanje primanjkljajev) ali UP (učno pomoč) dela specialni pedagog ali učitelj. (Verica Godjoska, 15.1.2025)

V delovnih obveznostih imam za to dodeljenih 5 ur, Sabina Konkolič in Barbara Klemenčič se z mano posvetujeta pri pisanju poročil o učencih, ki imajo v mojem razredu odločbo, poročila pred oddajo tudi vedno preberem. Ne vem, ali to sodi v ta koš, ampak vsak teden se z Barbaro pogovoriva o delu učencev 9. b pri urah DSP. (zapisala: Gaja Červ, 16.1.2025)