II.3.5. Zaključni projekti 9. r OŠ

Kratek opis zaključnih projektov in njihovega pomena

V obdobju prebujanja mladostništva, ki je za mnoge vihravo in težavno obdobje, so nujno potrebne dejavnosti, nad katerimi se lahko mladostnik navduši, se z njimi poveže, si ob njih pridobiva in poglablja vedenje in spretnosti ter tako gradi most med teorijo in prakso. Povezovanje z nečim, navdušenje, samostojno in skupinsko delo pomagajo mladostniku, da lahko izkusi občutek lastne vrednosti in se prične umeščati v prostor, v katerem živi. Vse to omogočajo zaključni projekti v 9. razredu, kjer morajo učenci skozi daljše obdobje pridobivati znanja o izbrani temi in jih podkrepiti tudi s praktičnim delom. Na koncu svoje znanje predstavijo v pisni obliki, v obliki izdelka in posredujejo svoje izkušnje z govornim nastopom. Ob tem spoznavajo, da je na poti do želenega rezultata potrebno zagnano, sistematično in dolgotrajno delo. Ob koncu 8. razreda učenci izberejo področje, na katerem želijo poglobiti svoje znanje in ga povezati s praktičnim delom. O tem se pogovorijo z razrednikom, skupaj se odločijo za naslov in po potrebi izberejo mentorja, ki je lahko tudi učitelj srednje šole. Nato učenec, učitelj in starši podpišejo izjavo o izbiri projekta. Istočasno prejmejo navodila o poteku dela, datum oddaje in predstavitve projektne naloge. Razrednik ves čas spremlja delo učencev in jim v rednih razgovorih svetuje ter jih usmerja. Pomaga jim, če ne vedo, kako se dela lotiti, svetuje, kako naj pisno in ustno predstavijo temo. Pomembno je, da se učenci ob raziskovanju res učijo, da se jim porajajo vprašanja kaj, kako, zakaj ter da dajo pisnemu in ustnemu delu osebni pečat. Učenci oddajo pisni del projektne naloge v rokopisni obliki, dodajo ilustracije in risbe. Svojo temo ustno predstavijo občinstvu (sošolcem, učiteljem, staršem, prijateljem in znancem) na predstavitvi, ko pripravijo tudi razstavo projektnih nalog in izdelkov.

(vzeto iz LDN)

Zaključni projekt je samostojno raziskovalno in praktično delo, ki ga učenci opravijo v prostem času, delo pa naj bi trajalo največ 3 mesece. Ob koncu 8. razreda si učenci izberejo področja, ki jih zanimajo in v katera se že poleti začnejo poglabljati. Pri tem so jim poleg razrednika v pomoč izbrani mentorji, ki se spoznajo na področje.

Projekt obsega raziskovalno delo in pisanje teoretskega dela zaključne projektne naloge ter praktično delo (izdelava izdelka) in opis poteka izdelave v praktičnem delu zaključne naloge ter ustno predstavitev projekta pred občinstvom staršev in učiteljev.

Ko učenci vstopijo v obdobje mladostništva, se morajo učiti od odraslih, ki so strokovnjaki na svojem področju. To razvija njihovo zanimanje za svet ter sposobnosti  za razmišljanje, sklepanje, kritičnost in presojanje. V življenju obstaja tanka meja med tem, kar počnemo, ker je to naša dolžnost, in tem, kar počnemo prostovoljno iz sebe. Projekti so naporna hoja po tej meji, ko morajo učenci preseči svoje območje udobja, narediti nekaj težkega, iti v neznano, tvegati in s soočiti z možnostjo, da jim spodleti, ter se na lastnih napakah učiti. Tako razvijajo sposobnost delovanja in ustvarjanja v svetu.  Zaključni projekti so priložnost, da se učenci posvetijo nečemu, kar jih pristno zanima, ter uporabijo svoje intelektualne in ročne spretnosti, da dvignejo raven svojega dela in jo približajo svetu odraslih  ter tako stopijo v stik z zrelejšo različico sebe.

Okvirna časovnica

Projektna naloga in zaključni nastop

Projektna naloga obsega teoretski del, v katerem so – skladno z izbrano temo – predstavljeni ključni pojmi, zgodovina, teorija izbranega področja, ter praktični del, ki natančno popisuje potek dela od idejne zasnove do končnega rezultata projekta. Obsega približno 20 na roko napisanih strani in je opremljena s slikovnim gradivom. Priporočljivo je, da razrednik učencem, preden začnejo pisati projektno nalogo, pripravi natančna pisna navodila, katere vsebinske dele naj naloga vsebuje,  kako naj bo členjena in oblikovana. Smiselno je, da učenci besedilo naloge najprej natipkajo in se lepopisnega prepisa lotijo po razrednikovem vsebinsko-jezikovnem pregledu.
Ustni nastopi potekajo 2 večera, saj bi bil dogodek sicer predolg in bi izgubili pozornost občinstva. Priporočljivo je, da ustna predstavitev ne traja več kot 10 minut, učenci se v njej osredotočijo na praktični del svojega projekta, izkušnjo, napake in tisto, kar so se iz njih naučili. Bolj kot so predstavitve osebne in doživete, privlačnejše so, zato je smiselno, da se teorija v predstavitvi zreducira na nujno potrebno. Učenci med predstavitvijo niso ozvočeni, ozvočenje je potrebno zaradi morebitnih predvajanj posnetkov. Učenci si za predstavitev lahko pripravijo podporno gradivo (PPT), vendar je bistveno, da so na prezentaciji zgolj oporne točke in prevladuje slikovno gradivo. Učenci svojo predstavitev govorijo na pamet in ne berejo s prosojnic ali drugih pomagal. Če učitelj zmore, je priporočeno, da učence pripravi za nastop v jeziku, ki je čim bližje zbornemu.

Učenci oba večera v jedilnici pripravijo razstavo svojih izdelkov (projektnih nalog in izdelanih predmetov), zaželeno je, da delovanje/uporabnost projekta na predstavitvi demonstrirajo v živo ali prek predvajanega posnetka.

Učenci so na predstavitvah vsi prisotni oba dneva, na dan, ko nimajo predstavitve, so s svojo pozornostjo v podporo sošolcev, lahko pa so tudi fizična pomoč pri prinašanju izdelkov na oder, preureditvah odra, usklajevanju projekcij …

Tudi starše je na roditeljskem sestanku ali prek elektronske pošte dobro nagovoriti, naj bodo, če je le mogoče, na predstavitvah prisotni oba dneva, vsekakor pa naj ostanejo cel večer in ne odhajajo po zaključeni predstavitvi svojega otroka.  Starši priskrbijo prigrizke za čas odmora med projekti ter cvetje, ki ga ob zaključku večera podelijo nastopajočim.

Tiskovine in obveščanje

Na plakatih so navedeni kraj in čas predstavitev,  ter učenci in teme njihovih projektov po dnevih.

Plakate lahko pošljemo v tisk v papirnico PanCopy, s katero ima šola sklenjeno pogodbo. Običajen format je povečan A3.

O projektih obveščamo tudi na spletni strani šole. Odgovornemu (trenutno je to Alenka Klokočovnik) pošljemo plakat in vabilo, ki gre tudi v Trobento.

Nekaj dni pred predstavitvami gredo skupinice učencev (po 3) v 8. in 7. razrede (po dogovoru tudi nižje) ter jim osebno predstavijo nekaj zanimivosti iz svojih projektov in jih povabijo na ogled predstavitev.

Dvorana in oder

Predstavitve projektov potekajo v jedilnici, ki jo je treba čim prej po začetku šolskega leta rezervirati za termina projektov (2 dneva) v popoldanskem času in nekaj dni prej za vaje v dopoldanskem času.
Pred predstavitvami razred pripravi dvorano (postavi stole, razstavo, potencialno okrasitev).
Za luči, ozvočenje, projektor in platno se dogovarjamo z Žigo Fabbrom. 
Za izposojo šolskega računalnika se dogovarjamo z Grego Poljškom.  
Po vsaki predstavitvi učenci s pomočjo staršev pospravijo stole in mize v jedilnici prvotno stanje.

Za projekte dobi razrednik 70 ur.